Lamiaceae
Madagaskarski moljevec: Aromatična rastlina
Coleus madagascariensis
Rastlina je enostavna za nego in idealna za začetnike. Najbolje uspeva na svetli, posredni svetlobi, v dobro odcednih tleh in ob zmernem zalivanju. Med zalivanji pustite, da se zgornji centimeter substrata posuši. Prenaša krajša sušna obdobja, vendar ne prenese zastajanja vode. Spomladi in poleti jo rahlo gnojite vsaka dva meseca.
Vsakih 8 dni
Delna senca
15° - 27°C
40% - 60%
Kategorije
Kaj je Madagaskarski moljevec?
Madagaskarski moljevec (Coleus madagascariensis) je rastlina z enostavno nego iz družine Lamiaceae. Madagaskarski moljevec (Coleus madagascariensis) je aromatična trajnica iz družine ustnatic (Lamiaceae), ki izvira iz južne in jugovzhodne Afrike. Njegovi pisani in rahlo mesnati listi oddajajo osvežujoč vonj po mentolu, zaradi česar je dobil ljudsko ime "Vicks rastlina". Zaradi hitre rasti in plaze...
Madagaskarski moljevec zraste do 1.0m, širina 45 cm, zalivanje vsakih 8 dni, 15°C – 27°C, 40–60% vlažnosti. Je primerno za notranje okolje in varno za hišne živali.
Za razliko od mnogih tropskih rastlin, Madagaskarski moljevec prenaša napake pri zalivanju. Najboljše za začetnike. Za razliko od mnogih priljubljenih vrst, je Madagaskarski moljevec varno hraniti v bližini hišnih živali. Brez ustreznega odtoka se lahko gniloba korenin razvije v 16 dneh.
Kako negovati Madagaskarski moljevec?
TLDR: Madagaskarski moljevec potrebuje Delna senca, zalivanje vsakih 8 dni in temperaturo med 15–27°C pri 40-60% vlažnosti.
Kako pogosto zalivati Madagaskarski moljevec?
Zalijte, ko je zgornji centimeter substrata suh na dotik, običajno vsakih 7 do 10 dni. Pozimi zalivanje zmanjšajte. Izogibajte se zastajanju vode v podstavku, saj to povzroča gnitje korenin. Vedno uporabljajte vodo sobne temperature.
Koliko svetlobe potrebuje Madagaskarski moljevec?
Najraje ima svetlo, posredno svetlobo ali polsenco. Postavite jo blizu okna, obrnjenega na vzhod ali zahod. Izogibajte se močnemu neposrednemu poletnemu soncu, ki lahko opeče liste. V zaprtih prostorih zadostuje okno z dobro osvetlitvijo za ohranjanje bujne rasti.
Katera zemlja je najboljša za Madagaskarski moljevec?
Uporabite rahel in dobro odceden substrat, na primer mešanico zemlje s perlitom ali grobim peskom. Idealni pH je med 6,0 in 7,0. Lončki z drenažnimi luknjami so nujni. Izogibajte se zbitim ali preveč glinenim tlem, ki zadržujejo preveč vlage in spodbujajo gnitje.
Katero posodo uporabiti za Madagaskarski moljevec?
Idealni so glineni ali keramični lončki z dobro drenažo, saj omogočajo izhlapevanje odvečne vlage. Za gojenje na prostem so primerni tudi lahki plastični lonci. Vedno izberite lonce z drenažnimi luknjami.
Urnik nege
Gnojenje
Vsakih 60 dni
Razprševanje
Vsakih 3 dni
Presajanje
Vsakih 730 dni
Kaj je Madagaskarski moljevec in od kod izvira?
Madagaskarski moljevec (Coleus madagascariensis) je aromatična trajnica iz družine ustnatic (Lamiaceae), ki izvira iz južne in jugovzhodne Afrike. Njegovi pisani in rahlo mesnati listi oddajajo osvežujoč vonj po mentolu, zaradi česar je dobil ljudsko ime "Vicks rastlina". Zaradi hitre rasti in plazeče do grmičaste oblike se dobro prilagaja tako notranjim kot zunanjim prostorom, kjer ga cenijo kot okrasno, zdravilno in aromatično rastlino. Jeseni cveti z majhnimi belimi do svetlo vijoličnimi cvetovi, ki privabljajo žuželke in ptice.
Kako razmnožiti Madagaskarski moljevec?
Stebelni potaknjenci
Če koreninite v vodi, jo tedensko menjajte. Ohranjajte visoko vlažnost tako, da rastlino pokrijete s plastično vrečko ali kupolo.
- 1 Odrežite zdravo steblo s 3 do 4 kolenci in dolžino približno 10–15 cm
- 2 Odstranite spodnje liste in pustite le 2 do 3 liste na vrhu
- 3 Steblo postavite v čisto vodo ali neposredno v vlažen, dobro odceden substrat
- 4 Hranite na mestu s posredno svetlobo in temperaturo med 20–25 °C
- 5 Po 2 do 4 tednih, ko se razvijejo korenine, presadite v končni lonček
Potrebni materiali:
Sejanje
Vzgojene sadike pogosto po hitrosti rasti prehitijo potaknjence.
- 1 Semena posejte plitvo v rahlo vlažen, dobro odceden substrat
- 2 Semena prekrijte s tanko plastjo peska
- 3 Hranite na toplem mestu z dobro posredno svetlobo
- 4 Substrat ohranjajte rahlo vlažen do kalitve
Potrebni materiali:
Kako velika zraste Madagaskarski moljevec?
TLDR: Madagaskarski moljevec lahko zraste do 1.0m visoko s hitrostjo rasti Hitra.
Največja višina
1.0m
Razrast
45cm
Hitrost rasti
Hitra
Listje
Zimzelena
Uporaba rastline
Okrasno
Odlično za dekoracijo
Zdravilno
Zdravilne lastnosti
Aromatično
Prijetna dišava
Zdravilna uporaba
- Listi se uporabljajo v čajih za lajšanje kašlja in prehladov
- Tradicionalna zunanja uporaba za zdravljenje garij in kožnih bolezni
- Aromatične vejice, obešene v hiši, odganjajo žuželke
Ali vaša rastlina kaže simptome?
Kliknite na simptom, da odkrijete možne vzroke:
Katere bolezni najpogosteje prizadenejo Madagaskarski moljevec?
TLDR: Madagaskarski moljevec je dovzetna za 8 znanih bolezni. Redno spremljajte za zgodnje odkrivanje.
Pepelovka (Oidij)
Pepelovka je pogosta glivična bolezen, ki jo povzročajo različne vrste gliv, vključno z Erysiphe, Podosphaera, Oïdium in Leveillula. Prizadene več kot 10.000 vrst rastlin po vsem svetu. Bolezen uspeva v toplem, suhem podnebju z visoko vlažnostjo in se kaže kot značilen bel, pudrast premaz na površinah rastlin.
Gniloba korenin
Gniloba korenin je resna glivična bolezen, ki prizadene koreninski sistem rastlin, povzroča njihovo propadanje in odmiranje. Povzročajo jo predvsem prekomerno zalivanje, slabo odcejanje tal ali talni glive, kot so Pythium, Phytophthora, Rhizoctonia in Fusarium. Bolezen uspeva v preveč namočenih razmerah, kjer so korenine prikrajšane za kisik, kar jih naredi dovzetne za glivično okužbo.
Peronospora (lažna plesen)
Peronospora je glivam podobna bolezen, ki jo povzročajo oomicete (vodne plesni) in uspeva v hladnih, vlažnih razmerah. Prizadene širok spekter rastlin, povzroča rumenenje listov z mehkasto belo-sivo prevleko na spodnji strani, kar ob neustreznem zdravljenju vodi do defoliacije in zmanjšanega pridelka.
Pršice (pajkove pršice)
Pajkove pršice so drobne pajkovce (manjše od 0,5 cm), sorodne pajkom in klopom, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Uspevajo v vročih in suhih razmerah ter lahko povzročijo znatno škodo na okrasnih in zelenjavnih rastlinah. Pri hudih okužbah lahko izgube pridelka dosežejo 14 % ali več, saj te škodljivke motijo ključne rastlinske procese, vključno s fotosintezo, absorpcijo ogljikovega dioksida in transpiracijo.
Primerjaj s podobnimi rastlinami
| Lastnost | Zahtevnost | Svetloba | Zalivanje | Varno za ljubljenčke |
|---|---|---|---|---|
| Maklen | Enostavno | Posredna svetloba | 14d | ✓ |
| Navadna breza | Enostavno | Neposredna sončna svetloba | 14d | ✓ |
| Srebrna žička | Enostavno | Neposredna sončna svetloba | 14d | ✓ |
| Navadni poprovec | Enostavno | Neposredna sončna svetloba | 14d | ⚠️ |
