2670 Lahke rastline | Vodnik 2026 - Stran 30
Odkrijte 2670 lahke rastline za vaš vrt. Popoln vodnik za nego.
2670 Lahke rastline
Prikazano 1045–1080 od 2670
Jagoda
Fragaria x ananassa
Jagoda (Fragaria x ananassa) je trajna zelnata rastlina, znana po vsem svetu po svojih okusnih rdečih plodovih. Odlikujejo jo živahno zeleni tridelni listi in nežni beli cvetovi, iz katerih se razvijejo jagode.
Pritlikava Frailea
Frailea pumila
Frailea pumila je drobcen kaktus, doma na travnikih južne Brazilije, Urugvaja in Argentine. Spada v družino Cactaceae in redko preseže 5 cm v premeru. Njegova najbolj izjemna lastnost je kleistogamno cvetenje: rumeni cvetovi se razvijejo, samooprašijo in oblikujejo seme, ne da bi se kdaj odprli — tiho razmnoževalno čudo, prilagojeno nepredvidljivim okoljem.
Jesen (rod)
Fraxinus
Fraxinus je rod cvetočih rastlin iz družine oljkovk (Oleaceae). Obsega 45–65 vrst, večinoma srednje do velikih dreves, ki so pretežno listopadna, čeprav je nekaj subtropskih vrst zimzelenih. Med pogostejše vrste spadajo evropski jesen (F. excelsior), beli jesen (F. americana) in zeleni jesen (F. pennsylvanica). Jesenova drevesa so pomembna parkovniška drevesa, cenjena zaradi obsežne krošnje, jesenskih barv in lesa.
Mehiški jesen
Fraxinus uhdei
Mehiški jesen (Fraxinus uhdei) je drevo iz družine oljkovk (Oleaceae), ki izvira iz gora zahodne in južne Mehike, Gvatemale in Hondurasa, kjer raste v vlažnih gozdovih na vulkanskih tleh. Hitro raste in lahko doseže več kot 20 m višine, s široko in zaobljeno krošnjo. Listi so sestavljeni, s 5 do 9 nazobčanimi lističi, in odpadejo za kratek čas pozimi ali ostanejo skoraj celo leto, odvisno od mraza. Cvetovi so majhni, zelenkasti in brez vpadljivih cvetnih listov, z ločenimi moškimi in ženskimi rastlinami; plodovi so krilati oreški (samare), semena s krilcem. Pogosto se sadi kot ulično in senčno drevo v Mehiki, jugozahodnih Združenih državah Amerike in Kolumbiji, kjer ga imenujejo urapán, in je postal invaziven na Havajih.
Bela dimnica
Fumaria capreolata
Fumaria capreolata, znana kot bela dimnica ali plezajoča dimnica, je enoletna zelnata rastlina iz družine makovk (Papaveraceae). Izvira iz Evrope, zahodne Azije in severne Afrike, naturalizirana pa je tudi v delih Avstralije, Nove Zelandije in Južne Amerike. Njeni drobno deljeni, modro-zeleni listi in vitka stebla, ki dosežejo do enega metra dolžine, se s pomočjo ovijajočih listnih pecljev vzpenjajo čez zidove, žive meje in nizko vegetacijo. Od pomladi do poletja, v milejših podnebjih pa tudi v jeseni, cveti v ohlapnih grozdih z do dvajsetimi cevastimi belimi do kremnimi cvetovi s temno rdečimi konicami, ki po oprašitvi postanejo rožnati. Čeprav je cenjena v tradicionalnem zeliščarstvu, v nekaterih regijah velja za invaziven plevel, saj lahko zaduši nizko rastoče avtohtone rastline.
Navadna rosnica
Fumaria officinalis
Navadna rosnica je enoletna zelnata rastlina, ki doseže višino od 10 do 50 cm. Izvira iz Evrope in Severne Afrike, v Sloveniji pa je pogost plevel na njivah, vrtovih in neobdelanih površinah. Značilni zanjo so modrikasto sivo-zeleni, drobno deljeni, dvakrat pernato sestavljeni listi ter grozdasta socvetja z bledorožnatimi do vijoličastimi cvetovi s temno škrlatno konico in ostrogo. Plod je orešek, ki je širši kot je dolg in ima prisekan vrh.
Funastrum cynanchoides
Funastrum cynanchoides
Funastrum cynanchoides je trajna puščavska plezalka iz družine Apocynaceae, ki izvira iz jugozahodnih Združenih držav Amerike in severnega Mehike. Tanki poganjki se ovijajo okoli grmovja, ograj in žičnih mrež ter tvorijo zapletene zavese, dolge od 3 do 4,5 m. Listi so ozki, suličasti. Od pomladi do poletja se pojavijo okrogli grozdi dišečih, belih do rožnato-vijoličnih cvetov z dlakavimi robovi cvetnih listov. Sledijo stroki, dolgi do 12 cm, s semeni, ki jih raznaša veter. Ob prelomu steblo spusti bel, močno dišeč lateks. Pozimi rastlina izgubi liste.
Furkreja
Furcraea
Furcraea je rod s približno 26 vrstami sočnih rozetastih rastlin, ki so močno podobne agavam in izvirajo iz Mehike, Karibov, Srednje Amerike ter severnega dela Južne Amerike. Listi so dolgi, pri nekaterih vrstah pa imajo ob robu trne. Rozeta raste več let brez cvetenja. Ko končno zacveti, požene ogromno steblo, visoko več kot 3 metre, z belimi ali zelenkastimi cvetovi, iz katerih se razvijejo majhne rastlinice, nato pa matična rastlina odmre. Iz tega rodu pridobivajo vlakno fique, ki se v Kolumbiji uporablja za embalažo. Mavricijska konoplja (Furcraea foetida) ima svojo stran.
Mauritiusova konoplja
Furcraea foetida
Mauritiusova konoplja (Furcraea foetida) je trajna sukulentna rastlina, doma na Karibih in v severnem Srednji Ameriki, ki pripada družini Asparagaceae. Prepoznavna po svojski rozeti dolgih, mečastooblikovanih listov, je izjemno odporna rastlina, ki jo v tropskih in subtropskih vrtovih pogosto gojijo kot okrasno rastlino. Njena trdna vlakna iz listov so bila zgodovinsko uporabljena za izdelavo vrvi, tekstilij in rokodelskih materialov.
Liotardova gageja
Gagea fragifera
Gagea fragifera je majhna trajnica z čebulico, ki izvira iz alpskih in subalpskih območij Evrope in Azije. Odlikuje jo svetlo rumeno zvezdasto cvetje, ki se pojavi kmalu po topljenju snega. Njeni listi so linearni in bazalni, prilagojeni kratki rastni sezoni visokogorskih okolij.
Gajlardija
Gaillardia aristata
Gajlardija je trpežna trajnica, ki izvira iz prarij in vznožij osrednje Severne Amerike. Tvori nizke grme suličastih sivo-zelenih listov, ki so od pozne pomladi do jeseni prekriti s cvetovi, podobnimi marjeticam, v živahnih kombinacijah rumene, rdeče, oranžne in bakrene barve. Ko se enkrat ukorenini, je izjemno odporna na sušo; najbolje uspeva v revnih, dobro odcednih tleh na polnem soncu, kar je idealno za sušne vrtove, vrtove za opraševalce in rustikalne obrobe.
Lepa gajlardija
Gaillardia pulchella
Gaillardia pulchella, splošno znana kot lepa gajlardija ali kokarda, je hitro rastoča enoletnica (včasih kratkoživa trajnica), ki izvira iz osrednjih in južnih delov ZDA ter Mehike. Njeni cvetovi, podobni marjeticam, imajo koncentrične kroge rdeče, oranžne in rumene barve, kar spominja na vzorčaste odeje domorodnih Američanov. Doseže višino 30–60 cm, uspeva v revnih, peščenih tleh in cveti od poletja do prve slane, pri čemer privablja metulje in opraševalce.
Odejni cvet
Gaillardia x grandiflora
Gaillardia x grandiflora, splošno znana kot odejni cvet, je bujni hibridni trajnik iz Severne Amerike. Njeni izraziti cvetovi, podobni marjeticam, v odtenkih rdeče, oranžne in rumene cvetijo od pozne pomladi do jeseni, kar jo uvršča med najživahnejše in najmanj zahtevne okrasne rastline za sončne vrtove. Je zelo odporna na vročino, sušo in revna tla ter uspeva tam, kjer se mnoge druge rastline borijo za preživetje.
Navadni zvonček
Galanthus nivalis
Navadni zvonček (Galanthus nivalis) je majhna čebulnica iz družine narcisovk, domorodna v večjem delu Evrope, od Španije do Ukrajine. Je eden prvih cvetov v letu: cveti pozno pozimi, pogosto pa prodre celo skozi sneg. Vsaka čebulica požene dva ali tri ozke sivo-zelene liste in 10 do 15 cm visoko steblo z enim samim visečim belim cvetom. Trije zunanji cvetni listi so daljši; trije notranji so krajši in imajo na konici zeleno liso. Po cvetenju listi hranijo čebulico in se v začetku poletja posušijo. Z leti se rastlina širi s hčerinskimi čebulicami in semeni ter pod drevesi tvori bele preproge.
Konopljina mrtva kopriva
Galeopsis
Konopljine mrtve koprive so rastline iz rodu Galeopsis, iz družine ustnatic (Lamiaceae), enoletnice, ki izvirajo iz Evrope in Azije ter so naturalizirane v Severni Ameriki. Imajo štirirobo steblo, običajno s hrapavimi dlačicami in odebeljeno pod kolenci, nasprotne nazobčane liste, podobne koprivnim (vendar ne pečejo), in od poletja do jeseni vretenca rožnatih, vijoličnih, belih ali svetlo rumenih ustnatih cvetov z vijolično ustnico, kot pri G. speciosa. Rastejo na jasah, ob robovih obdelovalnih površin in na vlažnih tleh, več vrst pa je pogostih plevelov.
Navadni zebrat
Galeopsis bifida
Navadni zebrat je hitro rastoča enoletna divja rastlina iz družine ustnatic (Lamiaceae), ki izvira iz Evrope in zmernih delov Azije, danes pa je razširjena tudi v Kanadi, na severu ZDA in na Aljaski. Raste kot pokončno, ščetinasto dlakavo zelišče, ki doseže do meter višine, s štirirobnimi stebli, ki so pod listnimi kolenci opazno odebeljena, ter nasprotnimi, nazobčanimi, jajčastimi listi. Od sredine poletja do jeseni cveti z majhnimi, dvo-ustnatimi cevastimi cvetovi v odtenkih vijolične, rožnate ali bele barve, ki so gosto zbrani pri vrhu stebla – zareza na spodnji ustni ga loči od bližnjega sorodnika, mehkodlakega zebrata (Galeopsis tetrahit). Kot pionirska vrsta uspeva na obdelanih tleh, ob robovih cest, na robovih polj in vlažnih ruderalnih površinah, pri čemer posamezna rastlina proizvede na tisoče dolgoživih semen. V tibetanski in burjatski ljudski medicini ima dolgo zgodovino uporabe, danes pa ga preučujejo zaradi antioksidativnih fenolnih spojin, čeprav so poročila o njegovi strupenosti mešana.
Drobnocvetna galingoga
Galinsoga parviflora
Galinsoga parviflora je enoletna rastlina iz družine nebinovk (Asteraceae), ki izvira iz Južne in Srednje Amerike, danes pa je naturalizirana po skoraj vsem svetu kot plevel na vrtovih, poljih in obdelanih tleh. Zraste med 30 in 75 cm visoko, z nasprotnimi listi z nazobčanim robom in majhnimi cvetovi s 3 do 8 belimi cvetnimi listi, ki obdajajo osrednji rumeni disk. Raste zelo hitro: svoj življenjski cikel zaključi v samo 50 dneh in proizvede na tisoče semen na rastlino. Kljub temu, da velja za plevel, je popolnoma užitna in se v različnih kulturah uporablja kot kulinarično in zdravilno zelišče, predvsem v Kolumbiji (guascas v ajiacu).
Dlakava galinsoga
Galinsoga quadriradiata
Galinsoga quadriradiata je enoletna zelnata rastlina iz družine nebinovk, ki izvira iz osrednje Mehike in tropske Amerike. Danes se pojavlja na vrtovih, gredicah, trati in obdelanih tleh po vsem svetu, vključno s Slovenijo. Običajno zraste do 25 cm, lahko pa doseže tudi 80 cm. Je močno razvejana, z nasprotnimi, jajčastimi in nazobčanimi listi, ki so prekriti z dlakami. Cvetovi so majhne koški, premera 5 do 7 mm, s petimi belimi jezičastimi cvetovi s tremi zobci, ki obkrožajo rumeno sredino. Zelo je podobna drobnocvetni galinsogi (Galinsoga parviflora), vendar je precej bolj dlakava.
Navadna lakota
Galium album
Navadna lakota je plazeča se trajnica, ki izvira iz Evrope in zahodne Azije ter spada v isto družino kot kava (Rubiaceae). Tvori razprostrte preproge štirirobih stebel, poraslih z ozkimi, sijočimi listi v vretencih, ki jih v začetku poletja krasijo zračni grozdi drobnih belih cvetov z vonjem po medu. Pogosta je na travnikih, v živih mejah in na apnenčastih rastiščih, v zasaditvah divjih cvetlic pa je cenjena zaradi dolgega obdobja cvetenja in pomena za opraševalce.
Lepljiva lakota
Galium aparine
Galium aparine, splošno znana kot lepljiva lakota, je plazljiva enoletna zelišče. Zlahka jo prepoznamo po vretenasto razporejenih listih in steblih, prekritih z drobnimi kavljastimi ščetinami (trihomi), ki ji omogočajo, da se 'prilepi' na površine, živali in oblačila. Tvori drobne, zvezdaste bele ali zelenkaste cvetove, ki jim sledijo majhni, brstnati plodovi, ki se prav tako oprijemajo dlake in tkanin ter tako razširjajo semena.
Navadna lakota
Galium mollugo
Navadna lakota je razprostranjena evropska trajnica, ki jo najdemo ob živih mejah, gozdnih robovih ter na travnatih, apnenčastih pobočjih. Njena štiriroba stebla se prepletajo med sosednjim rastlinjem, nosijo vretenca ozkih listov in zračne grozde drobnih belih cvetov v obliki zvezdic od pozne pomladi do poletja.
Mehiški zlatni dež
Galphimia glauca
Galphimia glauca, splošno znana kot mehiški zlatni dež ali trialis, je kompakten zimzelen grm, doma iz Mehike in Srednje Amerike. Od pomladi do jeseni producira množico drobnih, živo rumenih zvezdastih cvetov, ki ustvarjajo čudovit prizor in privabljajo kolibrije ter metulje. Za razliko od vrste Galphimia gracilis ima ta vrsta bolj zaobljene liste s prepoznavno modrozeleno spodnjo stranjo. Ceni se tako kot okrasni vrtni grm kot tudi zaradi uporabe v tradicionalni mehiški medicini.
Trijalis
Galphimia gracilis
Trijalis je trajni in izjemno bogato cvetoči grm, doma v Mehiki in Srednji Ameriki. Njegovi živahni rumeni cvetovi se pojavljajo v terminalnih grozdih in privabljajo opraševalce, kot so čebele in metulji. Je izjemno odporna in hitro rastoča rastlina, idealna za žive meje ali kot okrasna rastlina v sončnih vrtovih.
stisnjeni smiljček
Gamochaeta coarctata
Gamochaeta coarctata je enoletna ali dvoletna zimska zelnata rastlina, domorodna v Južni Ameriki (od Kolumbije do Urugvaja), naturalizirana pa v delih Evrazije, Avstralije in Severne Amerike. Je nizka rastlina (15–50 cm) s poleglimi do dvigajočimi se stebli, prekritimi z gostimi belimi dlakami. Pritlični listi tvorijo rozeto in so lopatičasti do narobe suličasti. Cvetovi so razporejeni v gostem klasu s cilindričnimi koški, ki vsebujejo nekaj rumenih cevastih cvetov, brez jezičastih cvetov.
Gasteraloja
Gasteraloe
xGasteraloe je medrodovni hibrid, nastal s križanjem rodov Gasteria in Aloe (najpogosteje Gonialoe variegata ali Aristaloe aristata). Rezultat je sočnica brez stebla ali s skoraj neopaznim steblom, ki tvori kompaktne rozete debelih listov v obliki jezika, običajno s pikami ali vzorci in nazobčanimi robovi. Združuje počasno, grmičasto rast gasterije z vitalnostjo aloje, spomladi in poleti pa požene visoka socvetja s cevastimi oranžnimi, rdečimi ali rožnatimi cvetovi, ki privabljajo opraševalce.
Gasterija (rod)
Gasteria
Gasterija je rod kompaktnih južnoafriških sukulentov, zelo odpornih na sušo in polsenco. Njihovi debeli, mesnati listi tvorijo simetrične rozete ali pahljačaste razporeditve, pogosto s pikčastimi ali lisastimi vzorci.
Gasterija
Gasteria batesiana
Gasteria batesiana, znana kot gasterija, je majhna, počasi rastoča sočnica, ki izvira iz vročih, kamnitih dolin severnega KwaZulu-Natala, Esvatinija in Mpumalange v Južni Afriki. Njeni debeli, temno zeleni listi so prekriti z izrazitimi belimi bradavicami, razporejenimi v prečne pasove, kar daje rastlini značilno hrapavo teksturo. Brezstebelne rozete počasi tvorijo majhne gruče z mladicami ob vznožju, spomladi pa na obokanih steblih zacvetijo bledo rožnati cevasti cvetovi s svetlo zelenimi konicami, ki privabljajo medosesce.
Gasterija
Gasteria bicolor
Gasteria bicolor je nizko rastoča rozetasta sočnica, ki izvira iz Južne Afrike. Cenjena je zaradi svojih debelih listov v obliki jezika z belimi pikami. Je nezahtevna in počasi rastoča sobna rastlina, ki bolje prenaša pomanjkanje svetlobe kot večina drugih sočnic in je varna za hišne ljubljenčke.
Gasterija
Gasteria carinata
Gasteria carinata, splošno znana kot gasterija, je sočnica brez stebla, ki tvori rozete in izvira iz regije Western Cape v Južni Afriki. Njeni debeli, trdi listi v obliki jezika so temno zelene barve in pogosto prekriti z bledimi bradavičastimi izrastki, zaradi česar je dobila ljudska imena, kot je volovski jezik. Spomladi in poleti požene vitka cvetna stebla s cevastimi rožnato-oranžnimi cvetovi v obliki želodca, ki privabljajo medosesne ptice.
Gasterija
Gasteria disticha
Gasteria disticha je majhna, grmičasta sukulenta, ki izvira iz Robertson Karoo v Južni Afriki (provinca Zahodna Kaplandija). Njeni debeli, trakovi podobni listi rastejo v dveh nasprotnih vrstah (dvoredna razporeditev), ko je rastlina mlada, kar daje rozeti izrazito pahljačasto simetrijo. V naravi se ugnezdi pod kamni in bodičastimi grmi karooja, ki jo ščitijo pred ostrim opoldanskim soncem. Počasi rastoča in dolgoživa rastlina, ki večinoma spomladi in zgodaj poleti tvori viseče, cevaste rožnate do rdečkasto-rožnate cvetove na visokih cvetnih steblih.
Velika gasterija
Gasteria excelsa
Gasteria excelsa je robustna in velika sočnica, ki izvira iz province Eastern Cape v Južni Afriki. Tam raste na senčnih pečinah, obrnjenih proti jugu, in v gostem grmičevju, od morske gladine do 1.500 m nadmorske višine. Kot ena največjih vrst v rodu tvori posamično, krepko rozeto iz togih, trikotnih listov, dolgih do 40 cm. Listi so temno zeleni s svetlimi pegami ter imajo ostre in nazobčane bele robove. Poleti požene visoko cvetno steblo, ki včasih preseže en meter, z grozdi svetlo rožnatih cvetov v obliki želodca, ki privabljajo medosesne ptice.
Volov jezik
Gasteria obliqua
Gasteria obliqua, splošno znana kot volov jezik, je počasi rastoča sukulenta, doma v Južni Afriki. Odlikujejo jo debeli, jezičasto oblikovani listi z belimi pikami, ki rastejo v značilni dvoredno (distihni) razporeditvi. Poimenovana po podobnosti z volovjim jezikom, je ta kompaktna rastlina izjemno odpuščajoča in primerna za notranja okolja z malo svetlobe.
Pillansova gasterija
Gasteria pillansii
Gasteria pillansii, znana kot Pillansova gasterija, je počasi rastoča sočnica, ki izvira iz sušnih območij z zimskim deževjem v Namaqualandu v jugozahodni Južni Afriki in južni Namibiji. Razvije debele, ploščate liste, razporejene v dveh nasprotnih vrstah (distihno), ki so posuti z belimi bradavicami. Poleti požene visoka socvetja s cevastimi cvetovi rožnate do oranžno-rdeče barve z zelenkastimi konicami. Je ena najbolj odpornih vrst gasterij in uspeva z minimalno nego.
Dvoletna gavra
Gaura biennis
Gaura biennis, splošno znana kot dvoletna gavra ali dvoletni čebeljak, je visoka avtohtona divja roža z vzhodnega dela Združenih držav Amerike iz družine Onagraceae. Zraste do 1,8 m v višino in razvija nežne belo do rožnate cvetove, ki se odpirajo zvečer in elegantno plapolajo v vetru. Čeprav vsaka rastlina živi le dve leti, se obilno razmnožuje s samosetvitvijo, kar zagotavlja trajno prisotnost v vrtu.
Bela gavra
Gaura lindheimeri
Gaura lindheimeri je elegantna trajnica, doma v južno-osrednjih Združenih državah Amerike in Mehiki, znana po svojih lahkotnih belo-rožnatih cvetovih, ki se zibajo na nitastih steblih kakor plesajoči metulji. Tvori rahle, obokane šope višine 50–150 cm ter obilno cveti od pomladi do prvih jesenskih zmrzali.
Gazanija
Gazania linearis
Gazania linearis, v Sloveniji znana kot gazanija, je trajnica, ki izvira iz Južne Afrike in spada v družino nebinovk (Asteraceae). Njeni cvetovi v obliki marjetic, ki žarijo v rumenih in oranžnih odtenkih, se odprejo ob neposredni sončni svetlobi in zaprejo ob mraku. Je hitro rastoča rastlina, ki tvori kompaktne in nizke blazine, zato je idealna za obrobe, gredice in kot pokrovna rastlina. Zaradi visoke odpornosti na sušo je odlična izbira za vrtove z malo vzdrževanja v toplih in sončnih podnebjih.
Kaj so Lahke rastline?
Lahke rastline so idealne za začetnike ali ljudi z malo časa za nego. Te vrste prenašajo napake pri zalivanju, variacije svetlobe in ne zahtevajo stalne pozornosti. Odlično za tiste, ki šele začenjajo z rastlinami.
Nasveti za gojenje Lahke rastline
Za uspeh z lahke rastline si zapomnite: manj je več. Izogibajte se prekomernemu zalivanju, izberite mesto z ustrezno svetlobo in pustite, da se zemlja posuši med zalivanjem. Večina teh rastlin raje kdaj pa kdaj 'pozabljenih'.