Popoln vodnik za rastline
Raziščite rastline po zahtevnosti, sezoni in več. Poiščite popolno rastlino za vas.
Rastline po mestih
🗺️ Rastline po mestihNajdenih 4060 rastlin
Prikazano 1009–1044 od 4060
vijoličasta koprenka
Cortinarius violaceus
Cortinarius violaceus, znana kot vijoličasta koprenka, je spektakularna goba iz družine koprenark (Cortinariaceae). Prepoznamo jo po temno vijolični, skoraj črni barvi ter žametni teksturi klobuka in beta. Je mikorizna vrsta, ki tvori kompleksne simbioze z listavci (predvsem z bukvijo) ali iglavci.
Scoulerjeva mlaščica
Corydalis scouleri
Corydalis scouleri, znana kot Scoulerjeva mlaščica, je krepka gozdna trajnica, ki izvira iz obalnih gozdov Washingtona in Oregona, kjer naseljuje bogata, vlažna nižinska območja ob senčnih bregovih potokov. Tvori široke grme, visoke do približno 90 cm, s stopničastim, čipkastim modro-zelenim listjem, ki ga spomladi in zgodaj poleti krasijo pokončna socvetja vitkih, cevastih cvetov z ostrogami v rožnatih do vijoličastih odtenkih. Običajno do poznega poletja preide v stanje mirovanja.
Navadna leska
Corylus avellana
Navadna leska (Corylus avellana) je listopaden grm ali manjše drevo, ki izvira iz Evrope in zahodne Azije, od Britanskega otočja do Kavkaza in Turčije. Običajno doseže višino 3–6 metrov s široko, večstebelno rastjo, ki tvori goste goščave in žive meje. Listi so okrogli do jajčasti z dvojno nazobčanim robom in značilno hrapavo teksturo; jeseni se obarvajo zlato rumeno. Ženski cvetovi so izjemno neopazni – iz zaprtih popkov so vidne le svetlo rdeče brazde – medtem ko moške mačice visijo v dolgih, rumeno-zelenih grozdih in so zanesljiv znak zgodnje pomladi. Leska je eden najzgodnejših spomladanskih grmov v evropski pokrajini. Cveti že od januarja do aprila, preden odženejo listi, in se oprašuje izključno z vetrom. Plodovi so dobro znani lešniki, ki dozorijo v grozdih s skledičastim ovojem v septembru in oktobru. Lešniki so bogati z maščobami (do 60 %), beljakovinami in vitaminom E ter so bili že od kamene dobe pomemben vir hrane za ljudi v Evropi. Leska raste na gozdnih robovih, v živih mejah, grmiščih in ob vodotokih ter je ključna vrsta za biotsko raznovrstnost: njen zgodnji cvetni prah je ključen za čebele, gosti pa gosenice več kot 70 vrst metuljev in moljev. Grm je izjemno trpežen in prilagodljiv; uspeva v skoraj vseh vrstah tal, od peščenih do glinenih, ter od morske gladine do gora. Naravno se širi s koreninskimi poganjki in se lahko učinkovito pomlajuje z obrezovanjem pri tleh – tradicionalno obliko gospodarjenja, ki podaljšuje življenjsko dobo grma in daje prožne veje, primerne za pletenje. V Sloveniji je leska značilen element gozdnih robov in grmišč po vsej državi.
Turška leska
Corylus colurna
Corylus colurna, turška leska, je veliko listnato drevo, ki izvira iz jugovzhodne Evrope in Male Azije. Prepoznavna je po svoji simetrični piramidalni obliki in izjemni odpornosti na mestne razmere, vročino, mraz in sušo. Obrodi užitne lešnike, obdane z značilnimi resastimi ovojnicami.
Turška leska
Corylus maxima
Corylus maxima, znana kot turška ali lambertova leska, je bujen listnat grm ali manjše drevo, ki izvira z Balkanskega polotoka ter delov jugovzhodne Evrope in jugozahodne Azije. Je bližnja sorodnica navadne leske (Corylus avellana), od katere se loči po užitnih plodovih, obdanih z dolgim, cevastim ovojem, ki sega daleč čez lupino. Gojijo jo tako zaradi pridelka oreščkov kot tudi kot okrasno vrtno rastlino (zlasti rdečelistne sorte, kot je 'Purpurea'). Pozno pozimi tvori opazne bledo rumene moške mačice, ki so med prvimi znanilci rastne sezone.
sivkasta bleskavka
Corynephorus canescens
Sivkasta bleskavka je trajna, gosto šopasta trava iz družine trav (Poaceae), ki običajno zraste od 15 do 30 cm visoko. Ima ozke, ščetinaste, sivo-zelene do srebrno-modre liste, v juniju in juliju pa tvori nežna, srebrnkasta socvetja s pridihom vijolične barve, katerih rese imajo značilno kijasto obliko. Je tipična pionirska vrsta na peščenih tleh in odprtih peščenih travnikih. Prenaša ekstremno sušo, revna tla in velika temperaturna nihanja, zato je cenjena kot nezahtevna okrasna trava za skalnjake, prodnate grede in posode.
Karaka
Corynocarpus laevigatus
Karaka (Corynocarpus laevigatus) je veličastno zimzeleno drevo, ki je endemično za Novo Zelandijo in ga cenijo zaradi sijajno temnozelenih listov ter oranžno-rumenih koščičastih plodov. Kot taonga (zaklad) maorske kulture so ga gojili v bližini naselij kot ključen vir hrane – čeprav semenska jedra vsebujejo močan strup karakin in jih je pred uživanjem treba skrbno razstrupiti. V vrtovih in obalnih krajinah zagotavlja celoletno strukturo in gosto senco.
Korifanta
Coryphantha
Rod majhnih do srednje velikih kaktusov, okroglih ali stebričastih oblik, ki rastejo posamično ali v skupinah. Doma so v suhih predelih Mehike in jugozahodnega dela ZDA, na kamnitih pobočjih. Telo je prekrito z bradavicami (tuberkli), majhnimi izboklinami s trni na vrhu, vsaka bradavica pa ima brazdo, ki poteka od vrha do dna: prav ta brazda loči rod Coryphantha od rodu Mammillaria. Cvetovi poženejo na vrhu rastline, se odpirajo podnevi in so običajno rumeni, včasih pa rožnati, rdeči ali vijolični. Večina doseže višino med 10 in 30 cm, nekatere pa tudi do 50 cm. Rod vključuje več kot 40 vrst.
Vrtni kozmej
Cosmos
Vrtni kozmej (Cosmos spp.) je hitro rastoča, sonceljubna enoletnica, ki izvira iz Mehike in jugozahodnega dela ZDA. Cenjen je zaradi svojega zračnega, praproti podobnega listja in cvetov, podobnih marjeticam, v odtenkih bele, rožnate, vijolične, rumene in oranžne barve. Rod vključuje približno 20–35 vrst, vendar se večina vrtne vzgoje osredotoča na vrsti Cosmos bipinnatus (rožnati, beli in vijolični odtenki) ter Cosmos sulphureus (rumeni, oranžni in rdeči odtenki). Kozmeja uspeva v revnih, dobro odcednih tleh in na polnem soncu, kjer ob minimalni negi neprekinjeno cveti od poletja do jeseni.
Vrtni kozomos
Cosmos bipinnatus
Cosmos bipinnatus, splošno znan kot vrtni kozomos, je priljubljena enoletna cvetlična rastlina, doma v Mehiki. Cenjen je zaradi svojega nežnega, pernatega listja in velikih cvetov, podobnih marjeticam, ki cvetijo v odtenkih roza, bele in vijolične barve. Je odporna rastlina, ki uspeva na sončnih legah, in priljubljena izbira za vrtove opraševalcev, saj privablja čebele in metuljev.
Žvepleni kozmos
Cosmos sulphureus
Žvepleni kozmos (Cosmos sulphureus) je živahna enoletna zelnata rastlina, ki izvira iz Mehike in Srednje Amerike. Cenjena je predvsem zaradi svojih sijočih cvetov v odtenkih rumene, oranžne in škrlatno rdeče barve, ki izstopajo na ozadju drobno narezanega svetlo zelenega listja. Ta vrsta je izjemno trpežna, odporna na vročino in sušo, zato je priljubljena izbira za vrtove z malo vzdrževanja ter za privabljanje opraševalcev, kot so metulji in čebele.
spiralni ingver
Costus
Kostus (Costus) je rod tropskih rastlin iz družine Costaceae, ki je v ljudskem jeziku znan kot spiralni ingver. Zanj so značilna stebla, ki rastejo v značilni spirali, njegovi spiralno razporejeni listi in opazni cvetovi v končnih klasih pa ga uvrščajo med najbolj eksotične in elegantne okrasne rastline v tropskih in subtropskih vrtovih. Rod Costus, ki izvira predvsem iz tropske Amerike, Afrike in Azije, obsega več kot 150 vrst s cvetovi, ki segajo od bele do živahno oranžne, rdeče in rumene barve. Gojijo ga tako na zunanjih vrtovih kot sobno rastlino v svetlih prostorih; kostus je cenjen ne le zaradi svoje edinstvene lepote, temveč tudi zaradi zdravilnih lastnosti, ki jih priznavajo tradicionalne skupnosti.
Arabski spiralni ingver
Costus arabicus
Costus arabicus, splošno znan kot arabski spiralni ingver, je tropska trajnica iz družine Costaceae. Izvira iz Južne in Srednje Amerike, cenjen pa je zaradi svojih spiralnih stebel, bujnega listja in privlačnih belih do rožnatih cvetov. Uspeva v toplih in vlažnih okoljih ter se pogosto goji kot okrasna rastlina v tropskih in subtropskih vrtovih, primeren pa je tudi za gojenje v zaprtih prostorih.
Spiralni ingver
Costus spiralis
Costus spiralis je tropska rastlina iz družine Costaceae, doma iz Južne Amerike. Odlikuje jo značilno spiralno steblo in cevasti rdeči ali oranžni cvetovi. Priljubljena je v tropskih vrtovih in se uporablja v zdravilne namene.
Rdeči kostus
Costus woodsonii
Costus woodsonii, splošno znana kot rdeči kostus, je korenikasta zelnata trajnica, ki izvira iz vlažnih gozdov in obalnega grmičevja Karibov, od Nikaragve in Kostarike do Paname in Kolumbije. Njena spiralna stebla se končajo z bleščečimi rdečimi prekrivajočimi se krovnimi listi (braktejami), iz katerih poganjajo majhni cevasti rdeči in rumeni cvetovi, ki v toplem in vlažnem podnebju cvetijo skoraj neprekinjeno. Zelo je cenjena kot okrasna rastlina za tropske vrtove in v lončnicah, saj uspeva na močni posredni svetlobi ter v enakomerno vlažnih, dobro odcednih tleh, bogatih z organskimi snovmi.
Navadni rujen
Cotinus
Cotinus je rod sedmih vrst velikih grmovnic in listopadnih dreves iz družine Anacardiaceae, bližnji sorodnik octovcev (Rhus), ki izvira iz toplih zmernih območij severne poloble. Najpogosteje gojeni vrsti sta Cotinus coggygria iz Evrope in Azije ter Cotinus obovatus iz jugovzhodnih Združenih držav Amerike. Listi so enostavni, ovalni, dolgi od 3 do 13 cm, številne sorte pa imajo škrlatno, bordo ali zlato listje. Cvetovi so drobni, vendar se razvejana socvetja dolžine 15–30 cm po cvetenju prekrijejo z rožnatimi ali sivkastimi dlakami, ki nad rastlino ustvarijo videz dimnega oblaka, od koder izvira tudi njegovo ime. Jeseni se listi obarvajo oranžno, rdeče ali vijolično.
Navadni rujen
Cotinus coggygria
Cotinus coggygria, splošno znan kot navadni rujen ali ruj, je listopaden okrasni grm iz družine Anacardiaceae (rujevke), ki izvira iz suhih gorskih območij srednje in južne Evrope ter Azije. Ime je dobil po značilnih, dimu podobnih socvetjih, ki rastlino krasijo od sredine poletja do jeseni s srebrno-rožnatimi, puhastimi šopi. Listi so okroglo-ovalne oblike, poleti modro-zeleni, jeseni pa se spremenijo v spektakularno rumeno, rdečo ali vijolično barvo. Doseže lahko višino 4–5 metrov in podobno širino. Posebej mu ustrezajo dobro odcedna tla in polno sonce, zaradi odpornosti na sušo pa zahteva malo vzdrževanja.
Panešplja
Cotoneaster
Cotoneaster (panešplja) je obsežen rod cvetočih grmovnic iz družine rožnic (Rosaceae), ki izvira iz palearktične regije, ki obsega zmerno Azijo, Evropo in severno Afriko. Z več kot 300 vrstami sega od plazečih pokrovnih rastlin do pokončnih grmov, visokih do 5 m. Široko se goji v vrtovih zaradi celoletne okrasne vrednosti: nežnih spomladanskih cvetov, živahnega jesenskega listja in dekorativnih rdečih jagod pozimi, ki privabljajo ptice in opraševalce.
Ostrokrpna panešplja
Cotoneaster acutifolius
Ostrokrpna panešplja je trpežen listopaden grm, ki izvira iz Sibirije, Mongolije in Kitajske. Cenjena je zaradi svoje goste in pokončne rasti, bleščečih temno zelenih listov ter grozdov majhnih belih cvetov z rožnatimi odtenki, ki cvetijo pozno spomladi. Njeni temno rdeči do črni plodovi ostanejo na rastlini tudi pozimi, kar nudi hrano pticam in zagotavlja okrasno vrednost vrta.
Panešplja
Cotoneaster coriaceus
Mlečnobela panešplja (Cotoneaster coriaceus, pogosto prodajana pod sinonimom Cotoneaster lacteus) je bujen zimzelen grm, ki izvira iz kitajskih provinc Guizhou, Sichuan, Xizang in Yunnan. Tvori gost, obokan grm z usnjatimi, temno zelenimi in sijočimi listi, ki imajo na spodnji strani sivo puhasto prevleko. V 10 do 20 letih doseže višino od 2,5 do 4 m in podobno širino. Majhni beli cvetovi se v grozdih pojavijo od pozne pomladi do poletja, sledijo pa jim obstojne rdeče jagode, ki ostanejo na grmu do zime in služijo kot hrana pticam. Zaradi svoje trpežnosti in odpornosti na revna tla, veter ter obmorsko izpostavljenost se pogosto uporablja za neformalne žive meje, zelene zaslone in v vrtovih za divje živali.
Razprostrta panešplja
Cotoneaster divaricatus
Cotoneaster divaricatus je listopaden grm iz zahodne Kitajske, ki spada v družino rožnic. Ima številne goste veje, ki so sprva pokončne, kasneje pa se upognejo, in doseže višino ter širino od 1,5 do 2,4 m. Listi so majhni in sijoči, jeseni pa se za več tednov obarvajo rumeno, oranžno, rdeče in vijolično. V maju in juniju cveti z majhnimi belimi do rožnatimi cvetovi v skupinah po tri, ki so delno skriti med listi. Sledijo jim rdeči jajčasti plodovi, veliki od 6 do 12 mm, ki na grmu ostanejo do zime in privabljajo ptice.
Kotoneaster položni
Cotoneaster horizontalis
Cotoneaster horizontalis je nizko rastoči listnati grm, doma iz zahodne Kitajske, znan po svojski ribji kosti (ribokostnem) vzorcu vejanja. Spomladi razvije drobne rožnato-bele cvetove, jeseni pa briljantno škrlatne jagode, ki privabljajo ptice. Gosta, vodoravna rast ga naredi odličnega za talno prekrivanje, vzgojo ob zidovih in sajenje v skalnjakih.
Kotula
Cotula
Kotula je rod nizkih zelnatih rastlin, ki se pogosto uporabljajo kot pokrovne rastline. Tvori gosto preprogo fino narezanih listov, podobnih praproti, in proizvaja majhne rumene cvetove v obliki gumba, brez vidnih cvetnih listov, zaradi česar je dobila priljubljeno ime medeninasti gumbi. Hitro se širi s plazečimi stebli.
Kotiledon
Cotyledon
Kotiledon je rod sočnic iz družine Crassulaceae, iste družine kot tolstica in kalanhoja. Obsega približno 10 do 20 vrst, skoraj vse iz južne Afrike, nekaj pa jih najdemo v bolj suhih delih preostalega kontinenta vse do Arabskega polotoka. So majhni grmi z mesnatimi, krhkimi stebli in debelimi, nasprotnimi, zimzelenimi listi, ki se zelo razlikujejo: okrogli in prekriti z belim prahom pri prašičjem ušesu (Cotyledon orbiculata), dlakavi pri medvedji šapi (Cotyledon tomentosa), valoviti pri drugih. Cvetovi so viseče cevi v oranžni, rdeči, rumeni ali rožnati barvi na vrhu dolgih stebel. Velikost se giblje od približno 30 cm do več kot 1 m, odvisno od vrste.
Medvedja taca
Cotyledon ladismithiensis
Cotyledon ladismithiensis, v Sloveniji znana kot medvedja taca, je kompaktna grmičasta sukulenta, ki izvira iz regije Little Karoo v Južni Afriki, blizu mest Ladismith in Laingsburg. Njeni mesnati in puhasti listi se končajo z rdečkastimi zobatimi konicami, ki spominjajo na kremplje medvedjega mladiča, od koder izvira njeno priljubljeno ime. Je počasi rastoča rastlina, ki se pogosto goji kot okrasna sukulenta v zaprtih prostorih ali na prostem v blagem podnebju. Spada v družino Crassulaceae (tolstičevke), ki je znana po vrstah z bufadienolidi (strupenimi obrambnimi spojinami).
Prašičje uho
Cotyledon orbiculata
Cotyledon orbiculata, splošno znana kot prašičje uho, je robustna sukulenta, ki izvira iz južne Afrike. Odlikujejo jo prepoznavni zaobljeni, srebrno-beli mesnati listi, ki so pogosto robljeni z rdečo barvo, ter elegantni oranžno do rdeči cevasti zvonasti cvetovi na visokih steblih pozno poleti. Kot pripadnica družine Crassulaceae je široko gojena kot okrasna rastlina v vrtovih in kot sobna rastlina.
Medvedja taca
Cotyledon tomentosa
Cotyledon tomentosa, znana kot medvedja taca, je kompaktna sočnica, ki izvira iz Južne Afrike in spada v družino debelolistovk (Crassulaceae). Značilni zanjo so mesnati in žametni zeleni listi z rdečkastimi robovi v obliki majhnih nazobčanih krempljev, ki spominjajo na medvedje tace. Ta rastlina je izjemno priljubljena za gojenje v zaprtih prostorih zaradi svojega edinstvenega videza in enostavnega vzdrževanja.
Topovsko drevo
Couroupita guianensis
Topovsko drevo (Couroupita guianensis) je veličastno tropsko drevo, doma v Južni Ameriki, ki pripada družini Lecythidaceae. Svetovno je znano po svojih spektakularnih kavliflorinih cvetovih — dišečih, rožnato do rdečih cvetovih, ki rastejo neposredno iz debla — ter po velikih, sferičnih, topovskim kroglam podobnih plodovih, ki tehtajo do 7 kg. V naravnem habitatu lahko doseže višino do 30 metrov in je pogosto gojeno kot okrasno drevo v botaničnih vrtovih in parkih.
Morska ohrovt
Crambe
Crambe je rod cvetočih rastlin iz družine Brassicaceae, domačih na obalnih skalnatih pobočjih, kamnitih obalah in sredozemskih regijah. Najbolj znana vrsta, Crambe maritima (morska ohrovt), je cenjena tako za okrasne kot za kulinarične namene.
Okinavska špinača
Crassocephalum crepidioides
Ebolo (Crassocephalum crepidioides) je pokončna, nekoliko sočna in malo razvejana enoletna rastlina iz družine Asteraceae, ki izvira iz tropske Afrike in je danes razširjena po tropskih in subtropskih regijah Azije in Amerike. Doseže med 1 in 1,2 m višine, z izmeničnimi, eliptičnimi listi z nepravilno nazobčanimi robovi, včasih z rdečkastimi odtenki. Cveti od poletja do jeseni z visečimi oranžno-rdečimi do rožnatimi cvetnimi glavicami, njena semena s papusom pa se raznašajo z vetrom. Uporablja se kot listnata zelenjava, vendar se v nekaterih območjih obnaša kot invazivni plevel.
Rubinasta ogrlica
Crassothonna capensis
Crassothonna capensis, splošno znana kot rubinasta ogrlica, je hitro rastoča viseča sočnica, ki izvira iz polsušnih grmišč Karoo in skalnatih ravnic province Eastern Cape v Južni Afriki. Raste nizko ob tleh s tankimi, rdečkasto-vijoličnimi stebli, na katerih so spiralno razporejeni prstasti, modro-zeleni sočni listi, ki se ob močnem soncu ali sušnem stresu obarvajo v živahne rubinasto rdeče ali bordo tone. Majhni, veseli rumeni cvetovi, podobni marjeticam, se pojavijo na dolgih, tankih steblih in lahko cvetijo od pomladi do jeseni. Odlično uspeva v visečih košarah, skalnjakih in kserofitnih ureditvah, zaradi česar je vsestranska in vpadljiva okrasna rastlina.
Krassula (rod)
Crassula
Krassula je velik rod z več kot 200 sukulentnimi vrstami iz družine Crassulaceae, ki izvirajo predvsem iz južne Afrike. Med dobro znanimi vrstami so C. ovata (jadeova rastlina), C. perforata (niz gumbov) in C. capitella (rdeča pagoda). So počasi rastoče, sušno odporne rastline, primerne tako za notranjo rabo kot za tople zunanje podnebne razmere (cone 9–11).
Srebrna tolstolistnica
Crassula arborescens
Crassula arborescens, v Sloveniji znana kot srebrna ali modra tolstolistnica, je grmičasta sočnica, ki izvira iz Zahodne kaplandske province v Južni Afriki. Njeni zaobljeni listi modro-sive barve z rdečkastimi robovi ji dajejo edinstven in prefinjen videz. Raste počasi in lahko doseže višino do 120 cm, spomladi in pozimi pa tvori majhne bele ali rožnate zvezdaste cvetove. Je izjemno odporna rastlina, primerna tako za začetnike kot za izkušene ljubitelje rastlin.
Ognjena krasula
Crassula capitella
Crassula capitella, splošno znana kot ognjena krasula ali rdeči plameni, je nizko rastoča sočnica iz družine debelolistovk (Crassulaceae), ki izvira iz Južne Afrike. Tvori goste rozete mesnatih listov v obliki propelerja, ki so ob dnu svetlo zeleni, na polnem soncu ali ob nižjih temperaturah pa se obarvajo v živahne odtenke oranžne, rdeče in škrlatne barve. Zaradi dramatične spremembe barve je ena vizualno najbolj privlačnih sočnic za korita in vrtne obrobe. Poleti požene majhne grozde belih zvezdastih cvetov, ki privabljajo čebele in metulje.
Rdeča pagoda
Crassula corymbulosa
Crassula corymbulosa je komercialno ime za južnoafriško sukulento, katere sprejeto ime je danes Crassula capitella subsp. thyrsiflora. Izvira iz suhih, kamnitih pobočij Karooja v Južni Afriki in jugovzhodne Namibije. Tvori nizke preproge rozet z mesnatimi, koničastimi listi, zloženimi v štiri vrste ali spirale, kot majhne pagode. Listi so jabolčno zeleni in pordečijo ob močnem soncu ali suši. Od sredine poletja do jeseni se stebla podaljšajo do 30-40 cm in rodijo drobne kremne ali bele, včasih rožnate cvetove. Po cvetenju rastlina propade, odpadli listi pa se ukoreninijo in tvorijo nove rastline.
Crassula erosula
Crassula erosula
Crassula erosula je majhna sočnica iz družine debelolistovk (Crassulaceae). Danes jo botaniki obravnavajo kot podvrsto Crassula subacaulis subsp. erosula, staro ime Crassula erosula pa je ostalo kot sinonim. V naravi raste na prodnatih pobočjih med grmovjem v jugozahodni Namibiji in v obalnih gorah Južne Afrike, od reke Orange do bližine Clanwilliama v Zahodni Kaplandiji. Tvori maloštevilna pokončna stebla, visoka do 30 cm, ki večinoma poganjajo iz osnove, z podolgovatimi, gladkimi ali rahlo dlakavimi listi, ki segajo od zelene do rdečkaste barve. Spomladi požene dolga cvetna stebla, do 40 cm, s grozdi kremnih do rumenkastih cvetov. Ime se v drevesnicah pogosto uporablja tudi za kultivar z rdečimi listi 'Campfire', ki na močnem soncu postane oranžno-rdeč; njegov izvor je vprašljiv in se pogosto prodaja kot Crassula capitella 'Campfire'.
Poiščite popolno rastlino
Naš vodnik za rastline vam pomaga najti idealne vrste za vašo raven izkušenj in letni čas.
Brskaj po Zahtevnosti, Letnem Času in Več
Uporabite spodnje filtre, da zožite ta katalog glede na zahtevnost nege, letni čas, okolje ali iščite neposredno po imenu. Vsak filter vodi do seznama, prilagojenega vašim pogojem gojenja.