Popoln vodnik za rastline
Raziščite rastline po zahtevnosti, sezoni in več. Poiščite popolno rastlino za vas.
Rastline po mestih
🗺️ Rastline po mestihNajdenih 4106 rastlin
Prikazano 1693–1728 od 4106
Fuksija
Fuchsia regia
Fuchsia regia je avtohtona fuksija iz Brazilije, ki jo najdemo le na jugovzhodu in jugu (od Bahie do severa Rio Grande do Sul). Raste v visokogorskih gozdovih Atlantskega gozda, blizu potokov, v hladnem in deževnem podnebju. Lahko je grm, visok od 1,5 do 5 m, ali se vzpenja po drevesih kot plezalka. Veje so tanke, vinsko-vijolične in viseče, listi pa so suličasti z rdečkastim pecljem. Cvetovi visijo kot uhani: rdeča cev in čašni listi ter vijolični cvetni listi. Privabljajo kolibrije. Kasneje se razvijejo temno vijolični plodovi.
Kopriviskolistna fuksija
Fuchsia triphylla
Kopriviskolistna fuksija (Fuchsia triphylla) je impresivna okrasna rastlina, ki izvira s karibskega otoka Hispaniola. Razvija dolge, cevaste oranžno-rdeče cvetove v visečih grozdih, ki so neustavljivo privlačni za kolibriče. Temnozeleni listi z bronastimi odtenki tvorijo elegantno ozadje za njene žive cvetove, kar jo uvršča med cenjene izbire za viseče košare, lonce in zasenčene vrtne robove.
Bela dimnica
Fumaria capreolata
Fumaria capreolata, znana kot bela dimnica ali plezajoča dimnica, je enoletna zelnata rastlina iz družine makovk (Papaveraceae). Izvira iz Evrope, zahodne Azije in severne Afrike, naturalizirana pa je tudi v delih Avstralije, Nove Zelandije in Južne Amerike. Njeni drobno deljeni, modro-zeleni listi in vitka stebla, ki dosežejo do enega metra dolžine, se s pomočjo ovijajočih listnih pecljev vzpenjajo čez zidove, žive meje in nizko vegetacijo. Od pomladi do poletja, v milejših podnebjih pa tudi v jeseni, cveti v ohlapnih grozdih z do dvajsetimi cevastimi belimi do kremnimi cvetovi s temno rdečimi konicami, ki po oprašitvi postanejo rožnati. Čeprav je cenjena v tradicionalnem zeliščarstvu, v nekaterih regijah velja za invaziven plevel, saj lahko zaduši nizko rastoče avtohtone rastline.
Navadna rosnica
Fumaria officinalis
Navadna rosnica je enoletna zelnata rastlina, ki doseže višino od 10 do 50 cm. Izvira iz Evrope in Severne Afrike, v Sloveniji pa je pogost plevel na njivah, vrtovih in neobdelanih površinah. Značilni zanjo so modrikasto sivo-zeleni, drobno deljeni, dvakrat pernato sestavljeni listi ter grozdasta socvetja z bledorožnatimi do vijoličastimi cvetovi s temno škrlatno konico in ostrogo. Plod je orešek, ki je širši kot je dolg in ima prisekan vrh.
Mauritiusova konoplja
Furcraea foetida
Mauritiusova konoplja (Furcraea foetida) je trajna sukulentna rastlina, doma na Karibih in v severnem Srednji Ameriki, ki pripada družini Asparagaceae. Prepoznavna po svojski rozeti dolgih, mečastooblikovanih listov, je izjemno odporna rastlina, ki jo v tropskih in subtropskih vrtovih pogosto gojijo kot okrasno rastlino. Njena trdna vlakna iz listov so bila zgodovinsko uporabljena za izdelavo vrvi, tekstilij in rokodelskih materialov.
Liotardova gageja
Gagea fragifera
Gagea fragifera je majhna trajnica z čebulico, ki izvira iz alpskih in subalpskih območij Evrope in Azije. Odlikuje jo svetlo rumeno zvezdasto cvetje, ki se pojavi kmalu po topljenju snega. Njeni listi so linearni in bazalni, prilagojeni kratki rastni sezoni visokogorskih okolij.
Gaiadendron
Gaiadendron punctatum
Gaiadendron punctatum, znan kot platero ali poljska vijolica, je hemiparazitski grm ali majhno drevo iz družine Loranthaceae, ki izvira iz andskih gozdov in paramov od Nikaragve do Bolivije, na nadmorski višini med 1330 in 3950 metri. Za razliko od večine rastlin iz te družine, ki parazitirajo na vejah dreves, Gaiadendron običajno raste v tleh, kjer parazitira na koreninah drugih rastlin in doseže višino do 10 metrov. Listi so nasprotni, usnjati, suličaste ali narobejajčaste oblike, temno zeleni in sijoči na zgornji strani, z značilnimi črnimi pikami na rumenkasti spodnji strani. Tvori grozde belih ali zlato rumenih cevastih cvetov in oranžne kroglaste plodove s premerom približno 1 cm.
Gajlardija
Gaillardia aristata
Gajlardija je trpežna trajnica, ki izvira iz prarij in vznožij osrednje Severne Amerike. Tvori nizke grme suličastih sivo-zelenih listov, ki so od pozne pomladi do jeseni prekriti s cvetovi, podobnimi marjeticam, v živahnih kombinacijah rumene, rdeče, oranžne in bakrene barve. Ko se enkrat ukorenini, je izjemno odporna na sušo; najbolje uspeva v revnih, dobro odcednih tleh na polnem soncu, kar je idealno za sušne vrtove, vrtove za opraševalce in rustikalne obrobe.
Lepa gajlardija
Gaillardia pulchella
Gaillardia pulchella, splošno znana kot lepa gajlardija ali kokarda, je hitro rastoča enoletnica (včasih kratkoživa trajnica), ki izvira iz osrednjih in južnih delov ZDA ter Mehike. Njeni cvetovi, podobni marjeticam, imajo koncentrične kroge rdeče, oranžne in rumene barve, kar spominja na vzorčaste odeje domorodnih Američanov. Doseže višino 30–60 cm, uspeva v revnih, peščenih tleh in cveti od poletja do prve slane, pri čemer privablja metulje in opraševalce.
Odejni cvet
Gaillardia x grandiflora
Gaillardia x grandiflora, splošno znana kot odejni cvet, je bujni hibridni trajnik iz Severne Amerike. Njeni izraziti cvetovi, podobni marjeticam, v odtenkih rdeče, oranžne in rumene cvetijo od pozne pomladi do jeseni, kar jo uvršča med najživahnejše in najmanj zahtevne okrasne rastline za sončne vrtove. Je zelo odporna na vročino, sušo in revna tla ter uspeva tam, kjer se mnoge druge rastline borijo za preživetje.
Konopljina mrtva kopriva
Galeopsis
Konopljine mrtve koprive so rastline iz rodu Galeopsis, iz družine ustnatic (Lamiaceae), enoletnice, ki izvirajo iz Evrope in Azije ter so naturalizirane v Severni Ameriki. Imajo štirirobo steblo, običajno s hrapavimi dlačicami in odebeljeno pod kolenci, nasprotne nazobčane liste, podobne koprivnim (vendar ne pečejo), in od poletja do jeseni vretenca rožnatih, vijoličnih, belih ali svetlo rumenih ustnatih cvetov z vijolično ustnico, kot pri G. speciosa. Rastejo na jasah, ob robovih obdelovalnih površin in na vlažnih tleh, več vrst pa je pogostih plevelov.
Navadni zebrat
Galeopsis bifida
Navadni zebrat je hitro rastoča enoletna divja rastlina iz družine ustnatic (Lamiaceae), ki izvira iz Evrope in zmernih delov Azije, danes pa je razširjena tudi v Kanadi, na severu ZDA in na Aljaski. Raste kot pokončno, ščetinasto dlakavo zelišče, ki doseže do meter višine, s štirirobnimi stebli, ki so pod listnimi kolenci opazno odebeljena, ter nasprotnimi, nazobčanimi, jajčastimi listi. Od sredine poletja do jeseni cveti z majhnimi, dvo-ustnatimi cevastimi cvetovi v odtenkih vijolične, rožnate ali bele barve, ki so gosto zbrani pri vrhu stebla – zareza na spodnji ustni ga loči od bližnjega sorodnika, mehkodlakega zebrata (Galeopsis tetrahit). Kot pionirska vrsta uspeva na obdelanih tleh, ob robovih cest, na robovih polj in vlažnih ruderalnih površinah, pri čemer posamezna rastlina proizvede na tisoče dolgoživih semen. V tibetanski in burjatski ljudski medicini ima dolgo zgodovino uporabe, danes pa ga preučujejo zaradi antioksidativnih fenolnih spojin, čeprav so poročila o njegovi strupenosti mešana.
Drobnocvetna galingoga
Galinsoga parviflora
Galinsoga parviflora je enoletna rastlina iz družine nebinovk (Asteraceae), ki izvira iz Južne in Srednje Amerike, danes pa je naturalizirana po skoraj vsem svetu kot plevel na vrtovih, poljih in obdelanih tleh. Zraste med 30 in 75 cm visoko, z nasprotnimi listi z nazobčanim robom in majhnimi cvetovi s 3 do 8 belimi cvetnimi listi, ki obdajajo osrednji rumeni disk. Raste zelo hitro: svoj življenjski cikel zaključi v samo 50 dneh in proizvede na tisoče semen na rastlino. Kljub temu, da velja za plevel, je popolnoma užitna in se v različnih kulturah uporablja kot kulinarično in zdravilno zelišče, predvsem v Kolumbiji (guascas v ajiacu).
Dlakava galinsoga
Galinsoga quadriradiata
Galinsoga quadriradiata je enoletna zelnata rastlina iz družine nebinovk, ki izvira iz osrednje Mehike in tropske Amerike. Danes se pojavlja na vrtovih, gredicah, trati in obdelanih tleh po vsem svetu, vključno s Slovenijo. Običajno zraste do 25 cm, lahko pa doseže tudi 80 cm. Je močno razvejana, z nasprotnimi, jajčastimi in nazobčanimi listi, ki so prekriti z dlakami. Cvetovi so majhne koški, premera 5 do 7 mm, s petimi belimi jezičastimi cvetovi s tremi zobci, ki obkrožajo rumeno sredino. Zelo je podobna drobnocvetni galinsogi (Galinsoga parviflora), vendar je precej bolj dlakava.
Navadna lakota
Galium album
Navadna lakota je plazeča se trajnica, ki izvira iz Evrope in zahodne Azije ter spada v isto družino kot kava (Rubiaceae). Tvori razprostrte preproge štirirobih stebel, poraslih z ozkimi, sijočimi listi v vretencih, ki jih v začetku poletja krasijo zračni grozdi drobnih belih cvetov z vonjem po medu. Pogosta je na travnikih, v živih mejah in na apnenčastih rastiščih, v zasaditvah divjih cvetlic pa je cenjena zaradi dolgega obdobja cvetenja in pomena za opraševalce.
Lepljiva lakota
Galium aparine
Galium aparine, splošno znana kot lepljiva lakota, je plazljiva enoletna zelišče. Zlahka jo prepoznamo po vretenasto razporejenih listih in steblih, prekritih z drobnimi kavljastimi ščetinami (trihomi), ki ji omogočajo, da se 'prilepi' na površine, živali in oblačila. Tvori drobne, zvezdaste bele ali zelenkaste cvetove, ki jim sledijo majhni, brstnati plodovi, ki se prav tako oprijemajo dlake in tkanin ter tako razširjajo semena.
Navadna lakota
Galium mollugo
Navadna lakota je razprostranjena evropska trajnica, ki jo najdemo ob živih mejah, gozdnih robovih ter na travnatih, apnenčastih pobočjih. Njena štiriroba stebla se prepletajo med sosednjim rastlinjem, nosijo vretenca ozkih listov in zračne grozde drobnih belih cvetov v obliki zvezdic od pozne pomladi do poletja.
Mehiški zlatni dež
Galphimia glauca
Galphimia glauca, splošno znana kot mehiški zlatni dež ali trialis, je kompakten zimzelen grm, doma iz Mehike in Srednje Amerike. Od pomladi do jeseni producira množico drobnih, živo rumenih zvezdastih cvetov, ki ustvarjajo čudovit prizor in privabljajo kolibrije ter metulje. Za razliko od vrste Galphimia gracilis ima ta vrsta bolj zaobljene liste s prepoznavno modrozeleno spodnjo stranjo. Ceni se tako kot okrasni vrtni grm kot tudi zaradi uporabe v tradicionalni mehiški medicini.
Trijalis
Galphimia gracilis
Trijalis je trajni in izjemno bogato cvetoči grm, doma v Mehiki in Srednji Ameriki. Njegovi živahni rumeni cvetovi se pojavljajo v terminalnih grozdih in privabljajo opraševalce, kot so čebele in metulji. Je izjemno odporna in hitro rastoča rastlina, idealna za žive meje ali kot okrasna rastlina v sončnih vrtovih.
stisnjeni smiljček
Gamochaeta coarctata
Gamochaeta coarctata je enoletna ali dvoletna zimska zelnata rastlina, domorodna v Južni Ameriki (od Kolumbije do Urugvaja), naturalizirana pa v delih Evrazije, Avstralije in Severne Amerike. Je nizka rastlina (15–50 cm) s poleglimi do dvigajočimi se stebli, prekritimi z gostimi belimi dlakami. Pritlični listi tvorijo rozeto in so lopatičasti do narobe suličasti. Cvetovi so razporejeni v gostem klasu s cilindričnimi koški, ki vsebujejo nekaj rumenih cevastih cvetov, brez jezičastih cvetov.
Svetlikava pološčenka
Ganoderma polychromum
Ganoderma polychromum je bazidiomicetna gliva, ki spada v kompleks vrst Ganoderma lucidum. Značilna je po svojem klobuku z lakirano in sijočo površino, ki prikazuje barvni preliv od bledo rumene na robu do temno rdeče-rjave barve blizu podbeta. Za razliko od rastlin je ta gliva razkrojevalec, ki raste predvsem na razpadajočem lesu listavcev in ima ključno vlogo v gozdnem ekosistemu.
Garcinija
Garcinia
Rod Garcinija obsega tropska zimzelena drevesa in grmovnice, svetovno znane po mangostanu, ki velja za 'kraljico sadja'. Njihovi listi so temno zeleni, sijoči in usnjati. So počasi rastoče rastline, ki zahtevajo potrpežljivost, vendar nagradijo z gosto listjem ter zelo hranljivimi in zdravilnimi plodovi.
Gardenija
Gardenia
Gardenija je rod s približno 140 vrstami grmovnic in majhnih zimzelenih dreves iz družine broščevk (Rubiaceae), ki izvirajo iz tropskih in subtropskih območij Afrike, Azije in Oceanije. Najpogosteje gojena okrasna vrsta je Gardenia jasminoides (rtova gardenija), ki je prepoznavna po svojih belih, voskastih in izjemno dišečih cvetovih ter po bleščečih, obstojnih temno zelenih listih. Je klasična rastlina za vrtove in lončnice v blagih podnebjih, vendar slovi po tem, da je zahtevna glede rastnih razmer.
Gardenija
Gardenia jasminoides
Gardenia jasminoides je priljubljen vednozeleni grm iz družine kavovk (Rubiaceae), doma iz južne Kitajske in Japonske. Znan po izjemno dišečih, voščeno belih cvetovih in sijajno temnozelenih listih, se že stoletja goji v azijskih vrtovih. Polno cvetni cvetovi se pojavljajo od pozne pomladi do poletja in napolnijo zrak z enim najprepoznavnejših cvetličnih vonjev v hortikulturi. Čeprav zahteva skrbno nego, gardenija pozornemu vrtnarju povrne vse z neprekosljivo lepoto in vonjem.
Gasteraloja
Gasteraloe
xGasteraloe je medrodovni hibrid, nastal s križanjem rodov Gasteria in Aloe (najpogosteje Gonialoe variegata ali Aristaloe aristata). Rezultat je sočnica brez stebla ali s skoraj neopaznim steblom, ki tvori kompaktne rozete debelih listov v obliki jezika, običajno s pikami ali vzorci in nazobčanimi robovi. Združuje počasno, grmičasto rast gasterije z vitalnostjo aloje, spomladi in poleti pa požene visoka socvetja s cevastimi oranžnimi, rdečimi ali rožnatimi cvetovi, ki privabljajo opraševalce.
Gasterija (rod)
Gasteria
Gasterija je rod kompaktnih južnoafriških sukulentov, zelo odpornih na sušo in polsenco. Njihovi debeli, mesnati listi tvorijo simetrične rozete ali pahljačaste razporeditve, pogosto s pikčastimi ali lisastimi vzorci.
Gasterija
Gasteria batesiana
Gasteria batesiana, znana kot gasterija, je majhna, počasi rastoča sočnica, ki izvira iz vročih, kamnitih dolin severnega KwaZulu-Natala, Esvatinija in Mpumalange v Južni Afriki. Njeni debeli, temno zeleni listi so prekriti z izrazitimi belimi bradavicami, razporejenimi v prečne pasove, kar daje rastlini značilno hrapavo teksturo. Brezstebelne rozete počasi tvorijo majhne gruče z mladicami ob vznožju, spomladi pa na obokanih steblih zacvetijo bledo rožnati cevasti cvetovi s svetlo zelenimi konicami, ki privabljajo medosesce.
Gasterija
Gasteria bicolor
Gasteria bicolor je nizko rastoča rozetasta sočnica, ki izvira iz Južne Afrike. Cenjena je zaradi svojih debelih listov v obliki jezika z belimi pikami. Je nezahtevna in počasi rastoča sobna rastlina, ki bolje prenaša pomanjkanje svetlobe kot večina drugih sočnic in je varna za hišne ljubljenčke.
Gasterija
Gasteria carinata
Gasteria carinata, splošno znana kot gasterija, je sočnica brez stebla, ki tvori rozete in izvira iz regije Western Cape v Južni Afriki. Njeni debeli, trdi listi v obliki jezika so temno zelene barve in pogosto prekriti z bledimi bradavičastimi izrastki, zaradi česar je dobila ljudska imena, kot je volovski jezik. Spomladi in poleti požene vitka cvetna stebla s cevastimi rožnato-oranžnimi cvetovi v obliki želodca, ki privabljajo medosesne ptice.
Gasterija
Gasteria disticha
Gasteria disticha je majhna, grmičasta sukulenta, ki izvira iz Robertson Karoo v Južni Afriki (provinca Zahodna Kaplandija). Njeni debeli, trakovi podobni listi rastejo v dveh nasprotnih vrstah (dvoredna razporeditev), ko je rastlina mlada, kar daje rozeti izrazito pahljačasto simetrijo. V naravi se ugnezdi pod kamni in bodičastimi grmi karooja, ki jo ščitijo pred ostrim opoldanskim soncem. Počasi rastoča in dolgoživa rastlina, ki večinoma spomladi in zgodaj poleti tvori viseče, cevaste rožnate do rdečkasto-rožnate cvetove na visokih cvetnih steblih.
Velika gasterija
Gasteria excelsa
Gasteria excelsa je robustna in velika sočnica, ki izvira iz province Eastern Cape v Južni Afriki. Tam raste na senčnih pečinah, obrnjenih proti jugu, in v gostem grmičevju, od morske gladine do 1.500 m nadmorske višine. Kot ena največjih vrst v rodu tvori posamično, krepko rozeto iz togih, trikotnih listov, dolgih do 40 cm. Listi so temno zeleni s svetlimi pegami ter imajo ostre in nazobčane bele robove. Poleti požene visoko cvetno steblo, ki včasih preseže en meter, z grozdi svetlo rožnatih cvetov v obliki želodca, ki privabljajo medosesne ptice.
Volov jezik
Gasteria obliqua
Gasteria obliqua, splošno znana kot volov jezik, je počasi rastoča sukulenta, doma v Južni Afriki. Odlikujejo jo debeli, jezičasto oblikovani listi z belimi pikami, ki rastejo v značilni dvoredno (distihni) razporeditvi. Poimenovana po podobnosti z volovjim jezikom, je ta kompaktna rastlina izjemno odpuščajoča in primerna za notranja okolja z malo svetlobe.
Pillansova gasterija
Gasteria pillansii
Gasteria pillansii, znana kot Pillansova gasterija, je počasi rastoča sočnica, ki izvira iz sušnih območij z zimskim deževjem v Namaqualandu v jugozahodni Južni Afriki in južni Namibiji. Razvije debele, ploščate liste, razporejene v dveh nasprotnih vrstah (distihno), ki so posuti z belimi bradavicami. Poleti požene visoka socvetja s cevastimi cvetovi rožnate do oranžno-rdeče barve z zelenkastimi konicami. Je ena najbolj odpornih vrst gasterij in uspeva z minimalno nego.
Poležala gaulterija
Gaultheria procumbens
Poležala gaulterija (Gaultheria procumbens) je zimzelen, plazeč se pritlikav grm iz družine vresovk (Ericaceae), ki izvira iz svetlih gozdov vzhodne Severne Amerike. Tvori goste, le približno 10–20 cm visoke talne prekrivne preproge iz usnjatih, temno zelenih listov, ki se pozimi pogosto obarvajo rdečkasto-bronasto. Od maja do septembra se pojavijo majhni, zvončasti belo-rožnati cvetovi, iz katerih se razvijejo svetleči rdeči navidezni plodovi, ki na grmu pogosto ostanejo globoko v zimo. Listi in plodovi imajo značilen vonj in okus po zimzelenu – rastlina je dobila angleško ime "Wintergreen" in je bila zgodovinsko pomemben vir eteričnega olja zimzelena (metilsalicilat).
Dvoletna gavra
Gaura biennis
Gaura biennis, splošno znana kot dvoletna gavra ali dvoletni čebeljak, je visoka avtohtona divja roža z vzhodnega dela Združenih držav Amerike iz družine Onagraceae. Zraste do 1,8 m v višino in razvija nežne belo do rožnate cvetove, ki se odpirajo zvečer in elegantno plapolajo v vetru. Čeprav vsaka rastlina živi le dve leti, se obilno razmnožuje s samosetvitvijo, kar zagotavlja trajno prisotnost v vrtu.
Bela gavra
Gaura lindheimeri
Gaura lindheimeri je elegantna trajnica, doma v južno-osrednjih Združenih državah Amerike in Mehiki, znana po svojih lahkotnih belo-rožnatih cvetovih, ki se zibajo na nitastih steblih kakor plesajoči metulji. Tvori rahle, obokane šope višine 50–150 cm ter obilno cveti od pomladi do prvih jesenskih zmrzali.
Poiščite popolno rastlino
Naš vodnik za rastline vam pomaga najti idealne vrste za vašo raven izkušenj in letni čas.
Brskaj po Zahtevnosti, Letnem Času in Več
Uporabite spodnje filtre, da zožite ta katalog glede na zahtevnost nege, letni čas, okolje ali iščite neposredno po imenu. Vsak filter vodi do seznama, prilagojenega vašim pogojem gojenja.